Čista tišina je nastala v dvorani na letnem srečanju Ameriškega združenja kirurgov, Odbora za travmo, v San Franciscu leta 2005. Za govorniški pult je stopil dr. Jim Styner, takrat sedemdesetletnik, ki je rekel: “Povedal vam bom, kaj se je zgodilo pred tridesetimi leti, ko sem pilotiral letalo s svojo družino na krovu”. O tem ni še nikoli govoril javno. A čas celi rane in odločil se je predstaviti svojo zgodbo.

Tragedija se je zgodila leta 1976, ko je dr. Jim Styner, specialist ortoped, s svojo družino strmoglavil na koruznem polju v Nebraski, ZDA. »Bil sem hudo poškodovan, toda pri zavesti. Zmogel sem pomagati ostalim, razen ženi, ki je bila ob meni mrtva.« Trije otroci so bili življenjsko ogroženi, eden je bil lažje poškodovan. Oskrba, ki so ji bili priča v bolnišnici, je bila neustrezna. »Nobene triaže ni bilo. Še huje, zdravnik v majhni podeželski bolnišnici sploh ni vedel, kaj naj stori najprej… Dvignil je mojega nezavestnega otroka, da mu je glava zabingljala nazaj… Če sem jaz lahko ponudil boljšo oskrbo na terenu skorajda brez opreme, kot smo je bili deležni v primarni bolnišnici, potem je s tem sistemom nekaj narobe in ga je potrebno spremeniti.«

Spodbudil je nastanek didatktičnih tečajev za pristop k poškodovancu v prvi uri in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so nastali prvi tečaji ATLS v ZDA, ki so se hitro razširili v Evropo in nato po celem svetu. Danes je ATLS vpeljan v več kot 85 držav na svetu.